Terminske pogodbe
Terminske pogodbe so med najpogosteje izvedenimi finančnimi instrumenti in imajo ključno vlogo na finančnih trgih. Pomagajo pri določanju reference za pričakovane cene za produkte, ki so raznovrstni, kot so blago, delnice in obrestne mere. Uporabljajo se lahko tudi pri nabavi surovin in zavarovanju pred nestanovitnostjo trga.
V nasprotju s promptnimi trgi, kjer je cena, ki jo plačate za produkt, trenutna cena za takojšnjo dostavo, je terminska pogodba sporazum o nakupu produkta na prihodnji datum po že določeni ceni.
Mnoga podjetja, ki se močno zanašajo na gorivo in materiale, kot so kovine, ki se prodajajo na borzah blaga (in so zato predmet špekulativnih cenovnih nihanj), kupijo terminske pogodbe za zmanjšanje nestanovitnosti – ker bi bila lahko cena za dostavo v 12 mesecih nižja od trenutne cene pri takojšnjem plačilu.
Tudi druga, nematerialna sredstva se lahko tržijo kot terminske pogodbe. Med najbolj priljubljenimi so terminske pogodbe za indekse delnic in terminske pogodbe na obrestno mero, ki jih upravitelji portfeljev običajno uporabljajo kot strategijo zavarovanja.
Recimo, da ste uradnik za javna naročila pri podjetju Alpha Aluminium, proizvajalcu izdelkov iz litega aluminija. Večino kovin kupujete na promptnem trgu, vendar je zaradi sezonskih dejavnikov v drugi polovici leta več naročil za izdelke vašega podjetja.
Na promptnem trgu trenutno kupujete za 1.700,00 USD na tono, vendar trg terminskih pogodb nakazuje, da bi lahko kupili za 1.600,00 USD na tono čez pet mesecev. Dokler cena na promptnem trgu v petih mesecih ostane nad 1.600,00 UST, ste podjetju prihranili denar.
Kdo pridobi?
Če vam uspe, vi. Če je čez pet mesecev, ko poteče terminska pogodba, promptna cena še vedno 1.700,00 USD na tono, vam izdajatelj pogodbe dolguje 100,00 USD na tono. Vendar pa vedno obstaja nevarnost, da boste stavili napačno. Če se v petih mesecih promptna cena zniža na 1.500,00 USD na tono, dolgujete izdajatelju pogodbe 100,00 USD na tono.
