Obrestne mere

Kaj so obrestne mere?

Brezplačen denar ne obstaja. Če si sposodite denar, bo posojilodajalec od vas zahteval vračilo večjega zneska, kot ste si ga sposodili. Ta pribitek se izračuna po obrestni meri, ki je določen odstotek prvotnega zneska.

Podobno lahko pričakujete, da boste od tega, da denar položite v banki ali pri investicijski družbi, v zameno prejeli obresti.

Kje ste slišali za obrestne mere?

O obrestnih merah se pogovarjate, kadar si želite izposoditi denar ali ga varčevati.

Centralne banke z obrestnimi merami vplivajo na monetarno politiko, zlasti z namenom nadzorovanja inflacije. Njihove odločitve imajo velik vpliv.

Kaj morate vedeti o obrestnih merah?

Obstajajo različne vrste obrestnih mer. Osnovna obrestna mera je tista, po kateri si lahko banke sposodijo denar od centralne banke. To vpliva na komercialne banke, te pa naprej določajo obrestne mere za varčevanje in kredite.

Linearna ali navadna obrestna mera temelji na osnovnem znesku posojila oziroma pologa:

Linearne obresti = glavnica x letna obrestna mera x število let

Primer: če položite varčevalno vlogo v znesku 1.000 USD po linearni obrestni meri 7 % za dve leti, boste skupno zaslužili 140 USD obresti oziroma 70 USD na leto.

Pri obrestnoobrestnem izračunu se obresti izračunava letno kot odstotek na glavnico in nabrane obresti:

Obrestne obresti = (glavnica + nabrane obresti) x letna obrestna mera

V zgornjem primeru bi po obrestnoobrestnem izračunu prvo leto zaslužili 70 USD obresti, drugo leto pa 79,80 USD, ker bi se obresti obračunale tudi za 70 USD, ki ste jih prejeli prvo leto.

Obrestne mere so lahko fiksne ali spremenljive.

Če si izposojate denar, boste pogosto videli obrestne mere zapisane kot letno obrestno mero ali efektivno obrestno mero. Če varčujete, so obresti pogosto izražene z letno ekvivalentno obrestno mero.