Terminska pogodba
Kaj je terminska pogodba?
To je dogovor, ki ga sklenete z nekom o nakupu ali prodaji nečesa v prihodnosti po ceni, o kateri se dogovorite danes. Ta »nekaj« je lahko kar koli – delnica, blago ali valuta – čas, ko bo to dostavljeno, pa čez nekaj mesecev, če sploh kdaj. Bistveno je, da ste se za ceno dogovorili v tem trenutku.
Kje ste slišali za terminske pogodbe?
Za terminske pogodbe ste najbrž slišali v poročilih s trga, ko je šlo za nafto, pšenico ali kovine. Razlog za to je dejstvo, da se terminske pogodbe uporabljajo kot pokazatelj splošnih trendov. Primer: če cena terminskih pogodb za nafto raste, to pomeni, da bodo narasli stroški za energijo.
Kaj morate vedeti o terminskih pogodbah?
Milijoni od nas podpisujemo »terminske pogodbe«, ne da bi se tega sploh zavedali, saj nakup hiše (cena, dogovorjena zdaj, plačilo na določen datum v prihodnosti) sledi popolnoma enakemu načelu.
Bistvena razlika je v tem, da si lahko trgovci terminske pogodbe, ki so na trgu, prodajajo med seboj.
Kar nas pripelje do druge pomembne razlike: čeprav lahko vse terminske pogodbe pripeljejo do tega, da mora nosilec kupiti ali prodati nekaj po dogovorjeni ceni, do izpolnitve na datum zapadlosti skoraj nikoli ne pride. Zakaj ne? Ker je večja verjetnost, da bo pogodbena stran, ki s tem pridobi, najverjetneje preklicala pogodbo pred datumom zapadlosti.
Kako lahko to naredi? Tako, da na trgu kupi »protiutež« pogodbi, tj. pogodbo za nakup oziroma prodajo istega sredstva. S tem zaključi prvotno pogodbo in vzame zaslužek.
V tem se bistveno razlikuje od terminskega posla (nestandardizirane terminske pogodbe), ki praviloma ostane veljaven do datuma zapadlosti.
Terminske pogodbe se oceni na koncu vsakega trgovalnega dne z namenom vsakodnevnega ovrednotenja pozicije glede na tržno vrednost. Od finančne krize dalje je vse več zahtev, da bi se s terminskimi pogodbami trgovalo prek borze, da bi bilo trgovanje bolj pregledno.
